Sistemsko živčno centralno sestavljajo možgani in hrbtenjača. Prvi so zaprti v lobanji in so v neposredni kontinuiteti z hrbtenjačo s katero skupaj zbirata in združujeta informacije iz drugih organov in okolja, načrtujeta ustrezne odzive in jih posredujeta preostanku telesa.
Kaj je centralni živčni sistem?
Osrednji živčni sistem je sestavljen iz dveh glavnih delov, to sta možgani in hrbtenjača.
Možgani
Možgani, ki jih vsebuje kranija, tvorijo najbolj zunanji del, ki vsebuje telesa nevronov (možgansko skorjo ali sivo snov) in notranji del, v katerem se nahajajo živčna vlakna in so tvorjeni z njihovimi podaljški, ki prenašajo informacije ostalim organizmom in tistim, ki informacije prejemajo iz drugih delov telesa. Zunaj vlaken vseh teh živcev jih obdaja mielin, katerega belkast videz je privedel do dodelitve imena notranjem delu možganov, imenovanem bela snov.
Znotraj možganov je več struktur, vključno s talamusom, epitelamom, hipotalamusom, hipofizo in baznimi gangliji, vključno z amigdalo, kavnetnim jedrom in lentikularnim jedrom (ki ga tvorijo kapniki in globus pallidus). Skupaj tvorita tako imenovani striatum.
Na dnu možganov so mali možgani in deblo. To je zadnji del, ki je neposredno povezan s hrbtenjačo
Hrbtenjača
Hrbtenjača je dolga cilindrična zgradba, ki teče skozi vretenčni steber in se lahko šteje za resnični podaljšek možganov. Njene strukture pa so spekularne: osrednji del hrbtenjače (siva snov) dejansko tvorijo telesa nevronov, zunanji del pa bela snov. V obeh primerih je osnovna enota nevron, celica, opremljena s podaljškom in obdana z mielinom.
Tako se iz možganov (zlasti iz možganskega debla) kot tudi hrbtenjače, ki se začnejo pri živcih, prenašajo informacije v druge strukture telesa. Poleg tega sta oba dela obdana z zaščitnimi membranami, ki se imenujejo meningi. Zunanji del, znan kot dura mater, je pravi zaščitni ščit. Arahnoid in pia mater namesto tega določata prostor v katerem teče cerebrospinalna tekočina, tekočina, ki ima zaščitno funkcijo pred kakršno koli travmo.
Kateri funkciji služi centralni živčni sistem?
Osrednji živčni sistem je kraj, kjer se informacije, zbrane iz perifernega živčnega sistema, predelajo in od koder se bodo informacije distribuirale po perifernem živčnem sistemu.
Zlasti možgani predelajo in razlagajo informacije, zbrane iz hrbtenjače, ki igrajo ključno vlogo pri večini telesnih funkcij, vključno z gibanjem, občutkom, razmišljanjem in spominom ter tako nadzorujejo zavestna dejanja telesa. Namesto tega se nekateri refleksni gibi izvedejo skozi hrbtenjačo, ne pa čez možganske strukture.
Siva snov, ki tvori možgansko skorjo, je sposobna nadzorovati prostovoljne gibe, vendar ne le to, ampak tudi nadzoruje jezik, čute, um in spomin. Glede na opravljeno funkcijo ima več kortikalnih področij različna imena; motorična skorja, somatosenzorična skorja, vidna skorja in slušna skorja.
Vsaka od struktur znotraj možganov opravlja posebne funkcije. Talamus, na primer, integrira in prenaša senzorične informacije ter sodeluje pri nadzoru gibanja in spomina. Hipotalamus pa nadzira avtonomne funkcije, kot so telesna temperatura, lakota in žeja ter sodeluje pri predelavi spomina in čustev. Izloča tudi hormone, ki nadzorujejo proizvodnjo drugih hormonov hipofize. Slednji nadzoruje številne funkcije endokrinih žlez, vključno s presnovo, ravnovesjem tekočin in mineralov, odzivom na stres in spolnostjo. Epitela je zadolžen za vonj, amigdala pa za agresivne čute.
Nazadnje, majhni možgani nadzorujejo gibanje in ravnotežje ter imajo vlogo pri nekaterih vrstah spomina in zmožnosti vplivanja na glasbo in matematiko, medtem ko je možgansko deblo postaja, skozi katero vse informacije prehajajo iz možganov in jih usmerjajo. Iz tega izvira večina živcev, ki nadzorujejo strukture lobanje in tu so nevroni, odgovorni za nadzor osnovnih funkcij, kot sta srčni utrip in dihanje.
Hrbtenjača pa je nekakšna avtocesta, po kateri se pretok informacij usmeri v možgane, tako tiste, ki so poslani iz možganov v preostali del telesa, kot obratno. Ta funkcija je dodana preizkušanju preprostih mišično-skeletnih refleksov.
