Alzheimerjeva bolezen je napredujoča bolezen, ki uničuje spomin in druge duševne funkcije.
Alzheimerjeva bolezen je najpogostejši vzrok demence. Spremembe zaradi te motnje so dovolj hude, da motijo vsakdanje življenje.
Pri Alzheimerjevi bolezni se možganske celice razkrajajo in odmrejo, kar povzroči postopno pešanje spomina in duševnih funkcij.
Zdravila in strategije uravnavanja lahko začasno izboljšajo simptome Alzheimerjeve bolezni. To lahko pomaga povečati funkcionalnost in ohraniti neodvisnost. Vendar pa za Alzheimerjevo bolezen ni zdravila.
Simptomi
Začetni simptomi Alzheimerjeve bolezni vključujejo pozabljivost ali blago zmedenost. Vendar sčasoma bolezen uniči več spomina, zlasti kratkotrajnega. Hitrost napredovanja se lahko razlikuje od osebe do osebe.
Spomin
Izguba spomina v povezavi z Alzheimerjevo boleznijo vztraja in se slabša, kar vpliva na zmožnost delovanja v službi ali doma. Težave s spominom lahko povzročijo naslednje simptome:
Ponavljanje stavkov in vprašanj. Pozabljanje pogovorov, sestankov ali dogodkov oz. se jih oseba ne spomni pozneje
Rutinsko pozabljanje, kam smo odložili predmete. Pozabljanje imen družinskih članov in vsakodnevnih objektov.
Dezorijentacija in napačna predstava prostorskih odnosov. Alzheimerjeva bolezen lahko povzroči, da oseba izgubi občutek trenutnih življenjskih okoliščin ali povzroči težave pri razumevanju okolice, pa tudi moti zmožnost možganov pri razlaganju, kar človek vidi.
Govor in pisanje. Alzheimerjeva bolezen povzroča težave pri prepoznavanju predmetov, izražanju misli ali sodelovanju v pogovorih. Sčasoma upadeta tudi zmožnost branja in pisanja.
Razmišljanje in sklepanje. Alzheimerjeva bolezen povzroča težave s koncentracijo in razmišljanjem, pa tudi težave ali nezmožnost prepoznavanja in obravnave števil.
Presoja in odločanje. Učinkovito odzivanje na vsakdanje težave postaja vse bolj zahtevno.
Načrtovanje in izvajanje poznanih opravil. Dejavnosti, ki so bile prej rutinske, kot je npr. kuhanje, lahko tekom napredovanja bolezni postanejo težavne. Pri napredni Alzheimerjevi bolezni ljudje sčasoma pozabijo, kako opravljati osnovne naloge, kot sta oblačenje ali kopanje.
Spremembe v osebnosti in vedenju, kot so:
Depresija
Anksioznost
Socialni umik
Nihanja razpoloženja
Nezaupanje ostalim
Spremembe spalnih navad
Razdraženost in napadalnost
Izguba veščin
Tavanje
Blodnje
Informacije in spretnosti, ki se jih naučimo zgodaj v življenju, so med zadnjimi sposobnostmi, ki jih izgubimo, ko bolezen napreduje.
Vzroki
Strokovnjaki menijo, da je Alzheimerjeva bolezen posledica kombinacije genetskih, življenjskih in okoljskih dejavnikov, ki vplivajo na možgane.
Vzroki za Alzheimerjevo bolezen niso popolnoma razjasnjeni, vendar njen vpliv na možgane poškoduje in ubije možganske celice. Ko umre več možganskih celic, se možgani bistveno skrčijo. Kot rezultat, možgani začnejo tvoriti nepravilnosti, kot so:
Plaki (gruče beljakovine, imenovane beta-amiloid)
Pentlje (nenormalna struktura in delovanje beljakovin tau)
Dejavniki tveganja
Dejavniki tveganja za Alzheimerjevo bolezen vključujejo:
Starost
Družinska anamneza
Biti ženska
Blage kognitivne okvare
Poškodba glave v preteklosti
Nezdrav življenjski slog (kajenje, premalo gibanja, povišan holesterol v krvi itd.)
Zapleti
Alzheimerjeva bolezen lahko povzroči naslednje zaplete:
Izguba spomina in govora
Napačna presoja
Nezmožnost komunicirnja bolečine
Nezmožnost poročanja o simptomih druge bolezni
Nezmožnost opaziti ali opisati neželene učinke zdravil
Težave s požiranjem
Problemi s črevesjem in mehurjem
Nestabilno ravnotežje
Pljučnica in druge okužbe
Poškodbe zaradi padcev
Preprečevanje
Ni dokazanega načina, kako preprečiti Alzheimerjevo bolezen. Vendar pa raziskave o preprečevanju še potekajo. Najmočnejši dokazi kažejo, da lahko zmanjšanje tveganja za srčne bolezni zmanjša tveganje za nastanek Alzheimerjeve bolezni.
