Gigantocelični arteritis je vnetje obloge arterije. V glavnem vpliva na arterije v glavi, še posebej tiste v senci. Zato bolezni včasih rečemo temporalni ali kranialni arteritis.
Gigantocelični arteritis pogosto povzroča glavobolje, bolečino v čeljusti in zamegljen ali dvojni vid. Najbolj resni zapleti motnje so slepost in redko možganska kap.
Hitro zdravljenje bolezni je nujno, da bi preprečili trajne poškodbe tkiv in izgubo vida.
Simptomi
Najbolj pogosti simptomi Gigantoceličnega arteritisa so glavobol in občutljivost, ki so ponavadi hudi in se lahko pojavijo v obeh sencah. Drugi simptomi bolezni so lahko različni.
Tipični simptomi Gigantoceličnega arteritisa so:
- Trajni, hudi glavoboli in občutljivost
- Izguba vida ali dvojni vid
- Občutljivost lasišča (bolečina pri česanju)
- Bolečina v čeljusti (klavdikacija) med žvečenjem
- Nenadna izguba vide v enem očesu
- Vročina
- Nepojasnjena izguba telesne teže
Bolečina in togost v vratu, rami ali kolku so pogosti znaki podobne bolezni, ki se ji reče revmatična polimialgija.
Vzroki
Arterije so fleksibilne cevke z debelo, elastično steno. Kri polna s kisikom gre iz src skozi glavno arterijo (aorto). Aorta se potem porazdeli v manjše arterije, ki oskrbujejo vse dele telesa s krvjo.
Pri gigantoceličnem arteritisu nekatere arterije postanejo vnete, kar povzroči otekanje in občasno zmanjšan pretok krvi. Natančen vzrok vnetja ni znan.
Otekanje se najpogosteje pojavi pri temporalnih arterijah v glavi. Otekanje lahko prizadane del arterije, ki ima dele normalnih krvnih žil med prizadetimi deli.
Dejavniki tveganja
Dejavniki, ki povečajo tveganja za gigantocelični arteritis so:
- Starost: ljudlje, ki so stari 50 ali več imajo tveganje za razvoj bolezni.
- Spol: ženske imajo večje tveganje za nastanek razvoja gigantoceličnega arteritisa.
- Severno evropejsko poreklo: ljudje z Skandinavskim poreklom imajo večje tveganje za nastanek gigantoceličnega arteritisa.
- Revmatična polimialgija: približno polovica ljudi z gigantoceličnim arteritisom trpi za revmatično polimialgijo.
Zapleti
Zapleti gigantoceličnega arteritisa so:
- Slepost: najbolj pogosti zaplet bolezni zaradi otekanja, ki zoža krvne žile in zmanjša pretok krvi, ki dosega telesna tkiva. Omejen pretok krvi do očes lahko povzroči izgubo vida.
- Anevrizma aorte: izboklina, ki se pojavi v oslabljeni krvni žili, ponavadi v aorti. Če poči lahko povzroči smrtno nevarno notranjo krvavitev.
- Kap: krvni strdek lahko nastane v prizadeti arteriji in popolnoma ovira pretok krvi do možganov, kar povzroči kap.
